1. Katere so ključne prednosti, ki jih vidite v projektu Mediana – Rising Future?
Dejstvo je, da svet stoji na mladih. Prihodnost človeštva namreč ni odvisna le od generacij, ki trenutno zavzemajo vodilne položaje v družbi, temveč od ambicioznih mladih, ki znajo prepoznavati današnje izzive in se aktivno udejstvovati pri njihovem nagovarjanju in reševanju. Zato je vsak projekt, ki pomaga opolnomočiti mlade na njihovi prihodnji poklicni poti, resnično dobrodošel. Največja prednost Medianinega projekta Rising Future je zagotovo v tem, da vključuje različne deležnike, ki bodo mlade opogumili, da se v večji meri odločijo za raziskovalni poklic. Pri tem je ključno sodelovanje podjetij, ki bodo mladim omogočila, da zanje opravijo konkreten raziskovalen izziv, kot tudi fakultet, kjer ti pridobijo teoretična znanja, s katerimi se bodo dobro opremljeni podali k reševanju primerov iz prakse. Ključnega pomena je, da mladi že na fakulteti, če že ne prej, dobijo stik s prakso, se spoznajo s podjetji in že takoj po pridobljeni diplomi delodajalcu prinašajo dodano vrednost. Takšni projekti so vsekakor prava pot, da podjetja pridobijo informacije o nadarjenih študentih, saj jim bo to olajšalo njihove zaposlovalne načrte. Pri tem je nadvse pomembna tudi vloga profesorjev na fakultetah, saj predstavljajo most med teorijo in prakso – in ga študentom tudi pomagajo prečiti. Pri tem pa ne smemo prezreti niti vloge medijev, ki podpirajo projekt, saj pomagajo širiti glas o projektu in spodbujati mlade k pridobivanju dragocenih znanj in veščin že med študijem.
Pri Marketing magazinu vedno z veseljem podpremo projekte, ki nagovarjajo mlade, saj našo vlogo vidimo tudi v tem, da delodajalcem pomagamo dobiti ustrezne kadre. V Sloveniji zaradi njene pregovorne majhnosti podjetja na svojo stran težko pridobijo nadarjene posameznike, še posebej, če gre za deficitarne poklice, kar raziskovalna dejavnost zagotovo je. Študentom, ki jim omogočamo brezplačno naročnino na revijo Marketing magazin, poskušamo približati različne poklice v svetu oglaševanja in dokazati, da je lahko vsako delo na tem področju vznemirljivo, pa čeprav je morda na prvi pogled videti suhoparno. Tudi raziskovalno delo morda velja za dolgočasno, a ko se enkrat znajdete v svetu podatkov, lahko ugotovite, da še zdaleč ni tako. Sprejemanje odločitev na podlagi podatkov lahko pripomore k temu, ali bo neko podjetje preživelo ali ne. Tako torej ni čudno, da so med najbolj zaželenimi profili prav podatkovni znanstveniki in analitiki. Zato se za prihodnost vseh, ki se bodo podali v raziskovalne vode, ni treba bati.
Že pred leti smo pri snovanju slovenske konference o digitalnih komunikacijah Diggit, ki jo organiziramo pri MM-u (no, zdaj v koronskih časih smo se ji žal morali odpovedati) v središče pozornosti postavili družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Ne gre le za neko »vročo temo«, ki je le trenutno popularna in bo izginila kot muha enodnevnica, temveč za družbeno stvarnost. Poleg tega smo kot medij bolj pozorni na družbeno odgovorne pobude, ki jih izvaja vse več podjetij tudi v Sloveniji, in jih pri njihovih prizadevanjih tudi z veseljem podpremo, če le v njih prepoznamo pristnost in verodostojnost. Kot medij smo odgovorni svojim bralcem in tudi ti so vedno bolj ozaveščeni, zato si želijo več primerov dobrih praks s področja družbene odgovornosti. V sodelovanju s podjetjem Kliping smo tudi izvedli javnomnenjsko anketo o tem, ali je trajnost zgolj modna skovanka ali pa je že postala komunikacijska ali poslovna prioriteta organizacij, o čemer bomo spregovorili tudi na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF). Skratka, družbena odgovornost je vsekakor postala stalnica tudi našega medijskega poročanja.
Na mednarodnem festivalu kreativnosti Cannes Lions leta 2019 – to je bil žal tudi zadnji festival, ki smo ga lahko obiskali v živo, saj ga lani zaradi pandemije koronavirusa ni bilo, letos pa poteka le preko spleta – je nagrade kot za stavo pobiral Ikein projekt »ThisAbles«, ki je tudi mene izjemno navdušil. Nagovorili so namreč specifično skupino ljudi, invalidne osebe, ki jim uporaba običajnega pohištva pogosto povzroča preglavice. Da bi jim olajšali vsakodnevno življenje, so zasnovali serijo dodatkov za pohištvo, ki so si jih lahko natisnili na 3D-tiskalniku, na primer posebne ročaje za predalnike ali noge za povišanje kavča. V junijskem MM-u pa si lahko preberete čudovito zgodbo, ki jo je napisala naša zunanja sodelavka Meta Pavlin Avdić, ki je pridobila certifikat Sustainability Business Management CISL Univerze v Cambridgeu, in sicer o pojavni (pop-up) trgovini švedskega trgovca Felixa. Zasnovali so »podnebno trgovino«, v kateri so kupci lahko plačevali le s posebno valuto CO2e, saj so ceno izdelkov določili na podlagi njihovega ogljičnega odtisa. Večji ko je ogljični odtis izdelka, dražji je. Briljantna ideja, za katero ne vidim razloga, da ne bi že v bližnji prihodnosti postala tudi nekaj bolj dolgoročnega.
Tudi v Sloveniji izvirnih družbeno odgovornih pobud ne manjka. Na pamet mi jih pride kar nekaj, na primer NLB-jeva pobuda »Gledališki tolmač«, ki je gluhonemim omogočila ogled gledaliških predstav, ali njihov »Okvir pomoči«, namenjen podjetnikom, ki so se v času pandemije koronavirusa borili za preživetje. Odlična je tudi na festivalih večkrat nagrajena Sparova akcija »Mlečne knjige« s pravljicami, odtisnjenimi na embalaži mleka, s čimer so spodbujali bralno kulturo med otroki – in njihovimi starši. V zadnjih tednih smo lahko spremljali Lidlovo komunikacijsko akcijo »Nič mi ne manjka«, s katero izražajo svojo podporo slovenskim parašportnikom in tako nagovarjajo še eno perečo tematiko na svetovni ravni – vključevanje raznolikih skupin ljudi v tržno komunikacijo.
Nikoli ne odnehajte. Ves čas se izobražujte, iščite različne informacije, ki vam bodo po vaši lastni analizi ponudile najboljši približek resnici, in spoznavajte raznolike ljudi, ki vam bodo odstirali nove, neznane svetove.
